KATASTER NEPREMIČNIN

Kaj je ureditev meje?

Ureditev meje oz. dela meje je prvi in najpomembnejši katastrski postopek, s katerim se v naravi ugotovi, zamejniči in natančno izmeri potek parcelne meje ter podatke evidentira v evidenci katastra nepremičnin. Ureditev meje je lahko samostojen katastrski postopek, pogosto pa je to predhodni postopek za druge storitve, kot sta parcelacija in izravnava meje.

Zakaj je potrebno urediti mejo?

Mejo parcele je priporočljivo urediti predvsem iz naslednjih razlogov:

da boste vi in vaši sosedje točno in nedvoumno vedeli, kje v naravi poteka parcelna meja,

da boste imeli v naravi pravilno in točno postavljena mejna znamenja,

da boste imeli izmerjeno točno površino parcele in bo takšna tudi evidentirana v evidenci katastra nepremičnin.

Kdaj je potrebno urediti mejo?

Mejo parcele je potrebno nujno urediti v sledečih primerih:

ko se s sosedom ne moreta sporazumeti o poteku meje,

ko ne veste, kje v naravi poteka meja vaše parcele,

ko želite parcelo razdeliti na več delov ali izravnati mejo parcele,

ko želite imeti urejeno nepremičnino v geodetskih evidencah.

Kdo lahko naroči ureditev meje?

Ureditev meje parcele lahko naroči lastnik oz. solastnik te parcele. V primerih, ko tako določa zakon, lahko ureditev meje naroči občina, državni organ ali drugi subjekt.

Kdo so stranke v postopku ureditve meje?

lastnik oz. solastniki parcele, katere meje se ureja,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja.

Kaj je parcelacija?

Parcelacija je katastrski postopek, s katerim parcelo delimo na več delov ali pa več parcel združimo v eno parcelo.

Kdaj je potrebna parcelacija?

Parcelacijo je potrebno nujno narediti, kadar:

želite prodati, kupiti, zamenjati ali podariti le del parcele,

želite ločiti zazidljivo zemljišče od kmetijskega zemljišča,

želite s solastniki razdeliti solastnino glede na solastniške deleže,

želite združiti več parcelnih številk v eno samo,

želite delu parcele dodeliti drugačen pravni status (npr. služnost, hipoteka),

to zahteva akt državnega organa (npr. državni prostorski načrt) ali občine (npr. zazidalni načrt).

Ali so pri parcelaciji kakšne omejitve oz. pogoji?

Pri delitvi parcele mora biti izpolnjen pogoj, da se nova črta oz. meja začne in konča na že urejeni meji. Če meja na tistem delu še ni urejena, se pred izvedbo parcelacije naredi še ureditev meje.

Pri združitvi parcel mora biti izpolnjen pogoj, da imajo vse parcele, ki se združujejo, enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic.

Kdo lahko naroči parcelacijo?

Parcelacijo lahko naroči lastnik oz. solastnik te parcele. V primerih, ko tako določa zakon, lahko parcelacijo naroči občina, državni organ ali drugi subjekt.
Parcelacijo za zemljišča pod objekti grajenega javnega dobra lahko zahteva upravljavec javnega dobra.

Kdo so stranke v postopku parcelacije?

lastnik oz. solastniki parcele, ki se parcelira,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje parcel, nastalih s parcelacijo.

Kaj je vpis stavbe in delov stavbe v kataster nepremičnin?

Vpis stavbe in delov stavbe je katastrski postopek, s katerim evidentiramo stavbo in njene dele v kataster nepremičnin. V kataster nepremičnin je treba vpisati vse novo zgrajene stavbe ter obstoječe stavbe, ki v geodetske evidence še niso bile vpisane na podlagi elaborata geodetskega podjetja ali projektanta.

Zakaj je potrebno vpisati stavbo v kataster nepremičnin?

da boste lahko pridobili hišno številko,

da boste z vašo nepremičnino lažje sklepali pravne posle (prodaja, nakup, kredit,…),

da boste lahko v primeru večstanovanjske stavbe uredili etažno lastnino in vpisali svojo lastnino v zemljiško knjigo,

da bodo podatki v evidenci katastra nepremičnin izražali dejansko stanje vaše nepremičnine.

Kdaj je potrebno vpisati stavbo v kataster nepremičnin?

Stavbo je potrebno nujno vpisati v kataster nepremičnin v sledečih primerih:

kadar je stavba novogradnja,

pred prvo prijavo stalnega bivališča v stavbi oz. prvo prijavo sedeža pravne osebe v stavbi,

kadar stavba še nima svoje identifikacijske številke stavbe,

kadar želite stavbo razdeliti na več delov stavbe zaradi vzpostavitve etažne lastnine.

Kdo lahko naroči vpis stavbe v kataster nepremičnin?

investitor gradnje,

lastnik parcele, na kateri stoji stavba,

imetnik stavbne pravice,

oseba, ki izkaže pravni interes.

Kaj je sprememba podatkov o stavbi in delu stavbe v katastru nepremičnin?

Kadar na stavbi ali delu stavbe pride do sprememb, se te vpiše tudi v kataster nepremičnin. Najbolj pogoste spremembe so delitev stavbe ali dela stavbe, združitev stavb ali delov stavb, spremembe sestavin (atrij, parkirno mesto) dela stavbe in prizidava prostorov.

Zakaj je potrebno opraviti spremembo podatkov o stavbi in delu stavbe v katastru nepremičnin?

da bodo podatki v evidenci katastra nepremičnin izražali dejansko stanje vaše nepremičnine,

da boste lahko v primeru večstanovanjske stavbe uredili etažno lastnino in vpisali svojo lastnino v zemljiško knjigo,

da boste z vašo nepremičnino lažje sklepali pravne posle (prodaja, nakup, kredit,…),

da bodo vaše nepremičnine pravilno obdavčene.

Kdaj je potrebna sprememba podatkov o stavbi in delu stavbe v katastru nepremičnin?

Spremembo podatkov v katastru nepremičnin je potrebno nujno narediti, kadar:

je bil na stavbi izveden gradbeni poseg, ki je spremenil tloris ali višino etaže stavbe oz. dela stavbe,

želite združiti, deliti oz. spremeniti stanovanja ali skupne prostore v večstanovanjski stavbi,

pride do delitve ali združitve stavb oz. njenih delov,

kadar geodetska uprava ugotovi, da so na stavbi ali delu stavbe nastale spremembe, za katere je potrebno v roku treh mesecev vložiti zahtevo za spremembo podatkov v katastru nepremičnin.

Kdo lahko naroči spremembo podatkov o stavbi in delu stavbe v katastru nepremičnin?

lastnik,

upravljavec,

imetnik stavbne pravice,

upravnik stavbe za spremembo podatkov o stavbi in skupnih delih stavbe.

Kaj je izravnava meje?

Izravnava meje je katastrski postopek, s katerim spremenimo potek meje med dvema ali več parcelami zaradi lažje ali bolj smiselne uporabe zemljišča v naravi.

Kdaj je potrebna izravnava meje?

kadar vas nepravilna oblika meje ovira pri uporabi parcele v naravi (npr. postavitev ograje, košnja ali obdelava, dostop,…),

kadar želite s sosedom zamenjati dele sosednjih parcel, pri čemer se površina parcel bistveno ne spremeni.

Ali so pri izravnavi meje kakšne omejitve oz. pogoji?

Da, za uspešno izravnavo meje morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji:

vsi lastniki oz. solastniki parcel, ki so v postopku izravnave meje, se morajo strinjati z izravnavo in morajo podpisati soglasje k izravnanemu delu meje,

del meje, ki se jo želi izravnati, mora biti predhodno urejen v postopku ureditve meje,

nobena površina parcel, ki so v postopku izravnave meje, se ne sme spremeniti za več kakor 5 % vendar v nobenem primeru za več kot 1.000 m², pri čemer po izravnavi meje vsaka od parcel obsega najmanj 90 % zemljišča parcele, vpisane v katastru nepremičnin pred spremembo.

Kdo lahko naroči izravnavo meje?

Izravnavo meje lahko naroči lastnik oz. solastnik te parcele. V primerih, ko tako določa zakon, lahko izravnavo meje naroči občina, državni organ ali drugi subjekt.

Kdo so stranke v postopku izravnave meje?

lastnik oz. solastniki parcele, katere mejo želimo izravnati,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje, ki se izravna v postopku izravnave meje.

Kaj je označitev meje?

Označitev meje je katastrski postopek, s katerim že urejeno mejo označimo v naravi z mejnimi znamenji oz. mejniki.

Zakaj naročiti označitev meje?

da boste vi in vaši sosedje točno in nedvoumno vedeli, kje v naravi poteka parcelna meja,

da boste imeli v naravi pravilno in točno postavljena mejna znamenja,

da boste lahko v naravi dokazovali svoje lastništvo.

Kdaj je potrebno označiti mejo?

Mejo parcele je potrebno označiti v sledečih primerih:

kadar ne veste, kje v naravi se nahajajo mejna znamenja,

kadar so bila mejna znamenja v naravi uničena, premaknjena ali odstranjena,

kadar želite preveriti, ali so obstoječi mejniki v naravi postavljeni v skladu s podatki katastra nepremičnin.

Kdo lahko naroči označitev meje?

Označitev meje parcele lahko naroči lastnik oz. solastnik parcele, katere mejo označujemo. V primerih, ko tako določa zakon, lahko označitev meje naroči občina, državni organ ali drugi subjekt.

Kdo so stranke v postopku označitve meje?

lastnik oz. solastniki parcele, katere meje so se označile,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje, ki se je označila.

Kaj je izmera dolžinskega objekta?

Izmera dolžinskega objekta je geodetska storitev, s katero v naravi izmerimo dejanski potek infrastrukturnih objektov, kot so ceste, železnice, protipoplavni nasipi, vodotoki ipd.

Zakaj je potrebno izvesti izmero dolžinskega objekta?

da se lahko za zemljišča, na katerih stoji dolžinski objekt, sklenejo pravni posli (prodaja, nakup, menjava) in prenese lastnina na upravljavca dolžinskega objekta,

da se dolžinski objekt evidentira v katastru nepremičnin,

da bodo v naravi postavljena mejna znamenja,

da se bo lažje načrtovalo v prostoru,

da ne bo prihajalo do nepravilnosti pri obdavčevanju nepremičnin.

Kdaj je potrebna izmera dolžinskih objektov?

kadar želite določiti gradbeno parcelo dolžinskemu objektu,

kadar želite urediti premoženjskopravna vprašanja (odkupi, odškodnine, menjave) za zemljišča, na katerih stoji dolžinski objekt,

kadar želite evidentirati dolžinski objekt v katastru nepremičnin.

Kdo lahko naroči izmero dolžinskega objekta?

Običajno so naročniki izmere dolžinskega objekta investitorji ali upravljavci tega objekta (posamezne občine ali drugi državni organi).

Kdo so stranke v postopku pri izmeri dolžinskega objekta?

lastniki oz. solastniki parcel, na katerih leži dolžinski objekt,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo dolžinskega objekta,

lastnik ali upravljavec dolžinskega objekta.

Kaj je nova izmera?

Nova izmera je katastrski postopek, ki je smiseln kadar je stanje vpisanih parcel v katastru nepremičnin bistveno drugačno od stanja uporabe zemljišč na terenu in prilagoditev podatkov z drugimi katastrskimi postopki ni racionalna. Izvede se na zaokroženem območju in je vanj lahko vključenih več vrst katastrskih postopkov. V novi izmeri se meje parcel uredijo ali spremenijo s postopkom ureditve meje parcele, parcelacije, izravnave meje ali preureditve parcel. Uredijo ali spremenijo se lahko tudi podatki o stavbah z vpisom stavbe in delov stavb ali vpisom sprememb podatkov o stavbi in delih stavb.

Zakaj izvesti novo izmero?

da bodo podatki katastra nepremičnin kvalitetnejši in usklajeni s stanjem v naravi,

da bodo v naravi mejna znamenja pravilno in točno postavljena,

da bodo imele parcele izmerjeno točno površino in bo takšna tudi evidentirana v evidenci katastra nepremičnin (običajno se površina parcele v naravi in v katastru razlikujeta),

da se bo lažje načrtovalo v prostoru,

da ne bo prihajalo do nepravilnosti pri obdavčevanju nepremičnin.

Kdo lahko naroči novo izmero?

Običajno so naročniki nove izmere posamezne občine, Geodetska uprava Republike Slovenije ali drugi državni organi.

Kdo so stranke v postopku nove izmere?

lastniki oz. solastniki parcel, ki so v območju nove izmere,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje parcel v novi izmeri.